ŽIVLJENJE V DRUGIH BARVAH /nesreča #1/
Spet sem zadnja. Nikoli me ne izberejo! Če vidim žogo oranžno namesto rdečo še ne pomeni, da ne znam igrat! Tako je vedno ko se igramo med dvema ognjema v šoli. »Ava!« končno Emilie zavpije. Vse punce v njeni skupini na glas zavzdihnejo.
»Dobro!« se učitelj oglasi »ekipa od Emilie stopite v to polje. Ekipa od Luciferja pa semkaj.« Pokazal je igrišče. »Ker je Emilie prva izbirala ima Lucifer prvi žogo. Igramo se na tri podaje…«.
Takrat sem nehala poslušati ker že vsi poznamo pravila igre Med dvema ognjema in ker se učitelj vedno ponavlja in se dela uradnega čeprav nima niti enih ne strganih hlač.
Igra se je začela z Luciferjevim krikom »Na Avo!« in seveda so spet mene ciljali. Še preden sem se zavedala je učitelj dodal še drugo žogo v igro in, ker je bilo v bistvu punce proti fantom ker Emilie ni hotela izbrati nobenega, so fantje dobili še drugo žogo in začeli mene ciljati iz obeh strani. »Res super igra« sem nejevoljno pomislila in se še naprej izmikala žogama.
»Aaaaa!« se je čez par minut zelo predolgočasne igre oglasila Emilie ker so fantje končno spremenili tarčo ker so se vdali pri meni. Kmalu so zbili vse punce, a ostali sva le še jaz in Emilie ker so bili vsi fantje ''na skrivaj'' zatreskani v njo. Res, da je bila lepa z njeno ravno prav temno poltjo in svetlo rjavimi valovitimi lasmi ter zelenimi očmi… no vsaj ugibala sem, da je taka ker so vsi fantje hvalili prav te njene lastnosti. Nikoli pa jih nisem slišala izreči, da je prijazna in, da jih nasmeji… Pri meni je to najbolj pomembno…
»Ups!« spet sem odpotovala pregloboko v svet domišljije. Sploh nisem več razmišljala o igri in vsi so klicali moje ime kot, da sem prišla oblečena v klovna. Zadeli so me jaz pa se tega sploh nisem zavedala. Odšla sem ven iz igrišča in ko sem hodila do zadnje črte je Lucifer nogo prestavil pred črto in ker jaz nisem bila pozorna sem se -seveda spotaknila.
Vse sem si zamišljala v počasnem posnetku: padala sem a se moje roke niso odzivale, da bi me ujele (kasneje bom obračunala z njimi) in moj obraz je bil tudi proti moji volji obrnjen ravno proti tlom in- »AU!« padla sem na nos.
Naslednjo stvar, ki sem se je zavedala je bila, da sem ležala na tleh in vsi so se gnetli okoli mene z zlobnimi nasmeški na obrazu, potnimi majicami in mokrimi lici. Očitno so se spet kar jokali od smeha. Vstala sem in jih vse odrinila. Ne bom jokala! NE bom! Solzam nisem hotela pustiti, da pridejo na plan a je ena vseeno prebila zid zato sem želela steči v garderobo. A, ko sem hotela narediti prvi korak me je v desni gleženj opozoril, da obstaja s tem da je sprožil cel val bolečine. Spet sem sedla na tle in si obrisala tisto eno solzo ki se ji je uspelo prebiti čez moj po navadi neprebojni zid.
Spet sem probala vstati, tokrat bolj odločno. Uspelo mi je priti do garderobe. Preoblekla sem se in odšla iz šole kolikor hitro sem mogla. Imam res veliko srečo ker je bila to zadnja ura in to v petek. Odklenila sem moje rumeno (mama je rekla da je rumeno) kolo in se odpeljala domov.
Vozila sem se mimo Eiflovega stolpa in zavila v stransko ulico pri rumenem bloku. Tam sem našla bližnjico ker me je gleženj vsak obrat bolel vse bolj in bolj.
»Končno!« sem utrujeno izdihnila pred dvoriščnimi vrati. Živimo v veliki beli (končno ena barva ki jo približno podobno vidim in jo prepoznam kot bela) hiši z vrtom, dvoriščem in seveda bazenom. Sem že omenila da nismo revni? No, tukaj je dokaz.
Uspelo mi je priti do hišnih vrat in jih odkleniti. »Doma sem!« sem se potrudila čim bolj glasno naznaniti. Moj glas je odmeval in kmalu ko je odmev končal sem zaslišala kričanje in kreganje. »Ne spet!« sem nemočno zašepetala sama sebi. Starša se od polomije iz prejšnjega leta skoraj vsak dan kregata. Le še vprašanje časa je kdaj se bom morala odločiti.
-----------------------------------------------------------------------
Olleh! Hai! Aloha! Bonjour! Helo! Dobr dan! Mislim, da si vsaj eno razumel/a :raised_hand::pensive: Heheh
Hvala če si prebral/a mojo zgodbico!!!! Komentarji na prejšnjem delu so mi zelo polepšali dan ne vete kolko sm hvaležna:heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:LYZMMMMMMMMm:blowfish:
LYZM!
Vaša *Galaxy Ginny*:heartpulse::purple_heart:
Odgovori:
Komej čakam na nov del!! Nism si mislila, da tko dobr pišeš (jaja vrjeten je zato kr nikol nism brala kake tvoje zgodbe... :disappointed_relieved:)
Prvi lajk na zgodbo tega dela je mojjj, medalja zameee, jejjj :joy::medal::medal:
Pa še nek, rabm te na wattpadu prid, hahaahahah :joy::joy::joy:
Takoj zahtevam nov del!:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:

:ok_hand::heart_eyes::ok_hand::kissing_heart::revolving_hearts::blue_heart::blue_heart::blue_heart::pen_fountain::pen_fountain::sparkling_heart:
Moj odgovor:

Svetovalnica
!vsi ki ste 9, nujno!
Danes smo zvedli rezultate npzja in zadnji dan prenosa prijavnice je 6. maj. to pomen da lahka ze dans klices ne?!
kr mene prjatlca prepricuje da ne mores, ampak da lahka cez 1 teden ker rezultati npzja niso uradni. ampak js vem da mas 2 tedna za prenos prijave in ce bi klicu nasledn tedn, bi to blo pol sam 1 teden.
a pol lah ze dans klicem?
a med pocitnicami bomo tut lahka klical?
hvala
Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.