
Tačke

Moji otroški spomini, povezani z Veliko planino, vedno vključujejo velike jate planinskih kavk. Te so vedno pristale pred bajto, kmalu zatem ko smo odprli polkna, in čakale na kakšen človeški priboljšek. Čeprav nas še vedno obiskujejo, pa so jate vedno manjše in obiski vedno redkejši, a prav zato za nas še toliko bolj dragoceni.
Ognjeni vran
Znanstveno ime planinske kavke je Pyrrhocorax graculus. Pri tem rodovno ime Pyrrhocorax izvira iz grškega izraza »purrhos«, ki pomeni ognjeno barvo, in »korax«, ki pomeni vran. S pogledom od daleč morda ne zaznamo »ognjenosti« v tej bleščeče črni ptici, a od blizu opazimo njene oranžne noge in rumen kljun.
Ljubiteljica planin
Planinske kavke živijo v različnih nepovezanih gorskih območjih od Španije do osrednje Azije. Skupno naj bi jih bilo zelo veliko, od 260 000 do 620 000. V Sloveniji je redka celoletna vrsta. Srečamo jo skoraj na vsakem vrhu nad 1500 metri nadmorske višine, a najpogostejše so v Karavankah. Pozimi in ob slabih vremenskih razmerah se spustijo tudi nižje v alpske doline.
Kavka je prava letalska akrobatka, ki brez težav leti tudi v močnem vetru in pri tem skoraj ne zamahne s krili.
Zvestoba do groba
Pari planinskih kavk ostanejo skupaj vse življenje, kar je lahko do 20 let. Samci in samice se skoraj ne razlikujejo po videzu, le da so samci nekoliko večji.
Od vseh naših ptic planinske kavke gnezdijo na najvišjih nadmorskih višinah in pari ostajajo zvesti tudi gnezditvenemu mestu. Čeprav ne gnezdijo v kolonijah, si pari pogosto zgradijo gnezda blizu – v votlinah ali razpokah v skalnih stenah. Zgradijo jih iz vej, rastlinskih stebel in korenin, na koncu pa jih obložijo z drobnimi vejicami, dlakami ter travo. Samica v maju ali juniju znese od 4 do 5 jajc. Jajca so smetanaste ali svetlo zelene barve z majhnimi rjavimi lisami. Prilagojena so visokogorskemu ozračju, tako da lažje sprejemajo kisik in izgubljajo manj vode. Puhasti mladiči se izležejo po mesecu dni. Hranita jih ob starša, včasih celo odrasli iz sosednjih gnezd. Mladiče prepoznamo po nekoliko manj izraziti obarvanosti.
Zelo družabna ptica
Planinske kavke zaznamuje zelo značilno oglašanje. Po navadi se hranijo v jatah. Te so še posebej velike pozimi, ko je v njih veliko mladičev. Poleti lovijo majhne žuželke in pobirajo polže na planinskih pašnikih, pozimi pa se hranijo s plodovi. Pogosto so zelo zaupljive do ljudi in ob planinskih postojankah obiskovalcem jedo kar iz roke. Še posebej jim tekne človeška hrana pozimi, ko jo v naravi težje najdejo.
Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Ti&jaz?
AKTUALNO
Pokal Zlati (po)let v roke Domnu Prevcu
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Kamela
Kamelji mladič vpraša očeta:»Očka zakaj imamo na hrbtu dve grbi?« »Zato, da imamo dovolj vode, ko gremo skozi puščavo.« »Očka, zakaj imamo tako velike trepalnice?« »Zato, da nam ne nese peska v oči ko, hodimo po puščavi.« »Očka, zakaj imamo kopita na nogah?« »Zato, da se ne ugreznemo v pesek, ko hodimo po puščavi.« »Očka, kaj pa potem delamo v živalskem vrtu?«