Nevem?

Odgovori:


Razumljivo je, da te takšne stvari spravljajo v stisko.
Veliko ljudi reče, da so najstniška leta najlepše obdobje, vendar to ni vedno res. Sicer imajo ljudje lahko v tej starosti manj obveznosti, vendar imajo lahko tudi več omejitev kar lahko hitro povzroči hudo stisko. Velika verjetnost je, da se bodo stvari izboljšale. Včasih je tako, da smo v najstniških letih prisiljeni živeti v razmerah, ki nam povzročajo slabo počutje (npr. v družini, kjer se vsi ves čas prepirajo ...), ko odrastemo pa se lažje izognemo takšnim situacijam.
Da se boš počutila boljše lahko poskusiš da vsak dan zapisovati vse dobre stvari, ki so se ti zgodile čez dan (npr. lepo vreme je bilo), vse dosežke (npr. hitro sem naredila domačo nalogo) ter stvari, ki so ti všeč na tebi (npr. lepe oči imam). Prav tako je dobro, da najdeš neko aktivnost, ki te veseli. To je lahko kar koli, npr. poslušanje glasbe, risanje, šport ...
To, da te fantje, ki jih poznaš, ne marajo, ni konec sveta. Če ti je to pomembno, boš nekega dne zagotovo spoznala nekoga, ki mu boš všeč takšna kot si.
Če želiš kdaj pogovarjati o svojih težavah oziroma potrebuješ nasvet, lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111, https://e-tom.si/kaj-je-tom/), Zaupni telefon Samarijan ( 116 123, http://www.telefon-samarijan.si/v-stiski/), zvečer in ponoči pa na Klic v duševni stiski ((01) 520-99-00, https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/). Lahko tudi poišeš pomoč psihologa - za napotnico prosi osebnega zdravnika ali pa sama ali s starši kontaktiraš Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/) ali se obrneš na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Kadar se želiš samopoškodovati, lahko poskusiš kaj od naštetega:
- poslušanje glasbe
- pretepanje blazin
- masiranje rok
- dihalne vaje
- opisovanje občutkov v dnevnik
- trganje listov papirja
- drugo (več lahko prebereš tukaj: https://www.mind.org.uk/information-support/types-of-mental-health-problems/self-harm/helping-yourself-now/)
Nekaterim ljudem pomaga, če namesto rezanja na tisti del telesa položijo ledeno kocko ali kakšen drug mrzel predmet oziroma rišejo po sebi.
Razumljivo je, da te takšne stvari spravljajo v stisko.
Veliko ljudi reče, da so najstniška leta najlepše obdobje, vendar to ni vedno res. Sicer imajo ljudje lahko v tej starosti manj obveznosti, vendar imajo lahko tudi več omejitev kar lahko hitro povzroči hudo stisko. Velika verjetnost je, da se bodo stvari izboljšale. Včasih je tako, da smo v najstniških letih prisiljeni živeti v razmerah, ki nam povzročajo slabo počutje (npr. v družini, kjer se vsi ves čas prepirajo ...), ko odrastemo pa se lažje izognemo takšnim situacijam.
Da se boš počutila boljše lahko poskusiš da vsak dan zapisovati vse dobre stvari, ki so se ti zgodile čez dan (npr. lepo vreme je bilo), vse dosežke (npr. hitro sem naredila domačo nalogo) ter stvari, ki so ti všeč na tebi (npr. lepe oči imam). Prav tako je dobro, da najdeš neko aktivnost, ki te veseli. To je lahko kar koli, npr. poslušanje glasbe, risanje, šport ...
To, da te fantje, ki jih poznaš, ne marajo, ni konec sveta. Če ti je to pomembno, boš nekega dne zagotovo spoznala nekoga, ki mu boš všeč takšna kot si.
Če želiš kdaj pogovarjati o svojih težavah oziroma potrebuješ nasvet, lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111, https://e-tom.si/kaj-je-tom/), Zaupni telefon Samarijan ( 116 123, http://www.telefon-samarijan.si/v-stiski/), zvečer in ponoči pa na Klic v duševni stiski ((01) 520-99-00, https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/). Lahko tudi poišeš pomoč psihologa - za napotnico prosi osebnega zdravnika ali pa sama ali s starši kontaktiraš Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/) ali se obrneš na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Kadar se želiš samopoškodovati, lahko poskusiš kaj od naštetega:
- poslušanje glasbe
- pretepanje blazin
- masiranje rok
- dihalne vaje
- opisovanje občutkov v dnevnik
- trganje listov papirja
- drugo (več lahko prebereš tukaj: https://www.mind.org.uk/information-support/types-of-mental-health-problems/self-harm/helping-yourself-now/)
Nekaterim ljudem pomaga, če namesto rezanja na tisti del telesa položijo ledeno kocko ali kakšen drug mrzel predmet oziroma rišejo po sebi.
Moj odgovor:

Svetovalnica
bff
reeeees sm obupana ŽE 3 F''ING LETA PROSM POMAGITE MI IN RESSSSSSSSSS HVALA VSEM KI TO BERETE IN MI BOSTE POMAGAL!!!
:heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart::heart::broken_heart:
Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.