Idk lol
*****************
Torej, hm, tole je malo smešno, glede na to, da sem ponavadi jaz tista, ki pomaga tule(ne drugem profilu).
Torej, že nekaj časa se spopadam z depresijo. Zdi se mi da začenjam izgubljati. Ne vidim več smisla v življenju. Smrt bi rešila vse moje probleme. V meni je ves čas ta pritisk. Želim si samo kričati, pobegbiti, pobegniti od vsega. Dvakrat sem se že poskusila ubiti (enkrat sem pojedla ogromno tablet, ampak mi ni uspelo, sem pa potem še dva dni bruhala).
Vse mi gre navzdol. Bila sem že na dobri poti. Jedla sem že skoraj normalno, nisem se rezala, in po več dni nisem razmišlajala o samomoru.
Sedaj, pa me vsi zapuščajo, nikomur ni mar, nihče ne razume.
Vsak dan se režem, večkrat na dan, in nemorem nehati. Vedno težje je ureznine skrivati, že 3 tedne se nisem udeležila športne ("pozabila sem športno, si zvila gleženj ipd."). Sploh ne morem nehati.
Že skoraj mesec nič ne jem, razen v šoli malice, saj nočem, da bi kdo opazil, da ne jem. Enostavno ne morem pojesti ničesar, še posebej če me kdo gleda ko jem, mi hrana enostavno ne gre po grlu. Večkrat sem poizkusila pojesti kaj več, ko sem bila sama doma, ampak kadarkoli mi je uspelo, sem razen 1x, vse izbruhala.
Ves čas, in mislim ves čas razmišljam o samomoru. Edino česar se bojim je, da če še enkrat pojem tablete, in mi ne uspe, bodo starši kaj posumili. To je eden od glavnih razlogov, da sem sploh še živa.
Utrujena sem poizkušanja, vedno se potem zgodi nekaj kar me povsem zaj**be. Moja mama mi večkrat, da panične napade, in ko se začnem nenadzorovano tresti, pravi, da samo "pretiravam".
Preprosto vse skupaj je pretežko.
Rada bi si priskrbela pomoč, ampak vem, da če povem karkoli staršem, bodo rekli, da sem preveč ba internetu, in da mi je ta to vtepel v glavo in mi vzeli telefon.
Nimam nič pravih prijateljev, ki bi jim lahko vse povedala. Vsi moji prijatelji do sedaj so me cut offali, in vem da me bodo, kmalu tudi tisti s katerimi se družim trenutno, vidim kako jim grem na živce. Edina prijateljica, ki jo imam in ji lahko povem vse, je trenutno v bolnici, tako, da je še nekaj časa ne bom videla, in čez pol leta se seli. In vem, da se lahko slišiva prek telefona, ampak ni isto. Vem da se bova oddaljili, inže sedaj vidim da ji začenjam iti na živce. Vsi prijatelji me izločujejo. Nimam motivacije za šolo, moja mama pa pričakuje same najboljše ocene in uspeh v glasbeni šoli. Ne zmorem več, vsaka minuta je muka. Rada bi samo zbežala, rada bi samo kričala, sprostila ta pritisk v sebi.
Vedno bolj pogosto se režem, saj hočem vse to spustiti iz sebe, hočem zares čutiti, režem vedno globje, in ne morem nehati, vedno se po prib. 10min prisilim da neham, saj je kri povsod, in moram počakati, da neha tečti, saj morem potem priti izpod "tuša" in se pretvarjati, da je vse v redu. preprosto ne morem več, ne vidim razloga v nadaljevanju.
Vsak dan je težek, nemorem vsati iz postelje želim samo ležati tam ves dan, da se mi ni treba soočiti z vsemi problemi.
Ne morem več.
Sploh nevem kaj bi rada lol, mogoče me zanima če imate kakšen nasvet.
Odgovori:
To so kar resni problemi. Jaz jih ne poznam, ampak nekdo blizu mene jih, še pre dobro in res hočem pomagati ker razumem in vem kako grozno je. Upam da ti bojo moji nasveti v pomoč.
Prvo kot prvo glede hrane: okej, torej tukaj res ne vem kako pomagati. Oseba ki mi je blizu ima isti problem in poskušam pomagati po najboljših močeh ampak ja. Torej!! Priporočam ti da poskusiš vsak dan jesti trikrat na dan. Ni treba da je prav obrok, lahko je samo košček kruha, samo da se navadiš trikrat na dan jesti. Potem češ 2-3 tedne poskusi več jesti. In tako počasi dodajaj več in več hrane. Ne vem zakaj ne moreš jesti, predvidevam da zaradi teže. Ne jesti lahko včasih povzroči večjo težo in obstajajo bolj zdravi načini hujšanja. Drugače pa če mi daš težo in višino ti lahko povem koliko je tvoj itm. To ne pomaga vsem, nekaterim še poslabša tako da sama povej če želiš :)
Najbolj pomembno je da poskusiš in ponosna sem nate zato ker poskušaš!!
Zdaj pa glede rezanja: Mislim da obstaja neka aplikacija ki pomaga pri ne rezanju ampak sem pozabila kako se reče...anyways, tudi tukaj ne znam pomagati najbolje ampak bom poskusila. Kadarkoli dobiš potrbo po rezanju raje nariši kaj na kožo, npr. metuljčke. Poskusi se zamotiti s čim kar te pomirja/razveseli. Ne bo vedno delovalo, ampak mogoče bo pomagalo.
Glede samomora: nočeš končati življenja. Hočeš končati bolečino in obstajajo boljši načini zato. Zakaj sploh ostati živ?
-Enkrat boš našla svojo osebo, naj bo prijatelj, partner, maček, itd., nekoga boš našla in imela bosta čudovito življenje skupaj.
-Tista jutra, ko je zunaj megla in so ceste prazne in je zrak hladen, a prijeten.
-Tisti dnevi, ko je zunaj sonce in je temperatura topla in prijetna.
-Sprehodi po parku, po gozdovih, kjer lahko čutiš vonj po cvetlicah in naravi.
-Morje ki se lesketa v svetlobi.
-Luna, ki vedno pride nazaj in prežene temo.
-Dež, ki nežno kaplja na okna.
-Knjiga, v kateri se zgubiš.
Vse to je del življenja, vse to lahko občutiš, še vedno lahko najdeš veselje, ni prepozno. Če ne želiš ostati živa zase, je to v redu. Enkrat si boš želela ostati zase. Do takrat ostani za svoje hišne ljubljenčke (če jih imaš), za svojo prijateljico, za svoje sorodnike, za nas pilovce da nam lahko še naprej polepšaš dan.
Relapses, torej to da ti je šlo dobro zdaj gre pa spet na slabše so čisto normalne. Zato se ne počuti slabo in krivo glede njih, še posebej v tem obdobju zima in marec, ne vem zakaj, ampak še posebej zdaj gre veliko ljudem na slabše. Spet bo bolje, samo vztrajaj.
Ljudje te imajo radi. Vem da se ne zdi tako, ampak je res. Ljudem si zelo pomembna in radi te imajo. Vredna si in zaslužiš si čudovito življenje, Jaz verjamem nate in sem ponosna nate da vztrajaš. Če rabiš pogovor, mi lahko pošlješ sporočilo po instagramu, z veseljem ti ga dam če želiš!!
Verjamem vate, stay strong, you can do it!!
<3
April
<3
April
upam da sem pomagala

kot so ti že nekateri pred mano pisali, nikakor ne naredi in ne poskušaj narediti samomora, lahko pa za začetek narediš naslednje stvari:
- napisala si da imaš v sebi pritisk, da želiš kričati...pojdi v gozd, kriči in deri se kot želiš, daj to ven iz sebe, mogoče se sliši neumno ampak pomaga...vsak človek kdaj pa kdaj to rabi, vzami palico udarjaj ob drevesa, da daš to negativno energijo ven iz sebe, bodi spet otrok (v smilsu brezskrbnosti in da se ne obremenjuješ kaj drugi mislijo o tebi), v gozdu te noben ne vidi
- težko ješ...pojdi v hrib, če ti to ni izziv, teci v hrib, 1x,2x, 10x vseeno kolikokrat, toliko da se zmatraš...ko boš prišla domov ni vrag da boš lačna, ker bo tvoje telo potrebovalo hrano...imam občutek da cele dneve ležiš doma in čakaš da se nekaj zgodi, vendar samo od sebe se ne bo nikoli...primi bika za roge, začni športat,ristat, ustvarjat, veeno kaj, ampak nehaj izležavat do bolova in upat na spremembe.
Mlada si, imaš še vse pred seboj, v življenju je tako da pridejo problemi, ne rabiš pa se jih ustrašiti in bežati pred njimi!!!
Upam da ti za štart te nasveti pomagajo.
Lp,
Starejši kolega

Prepričaj se zakaj bi živela.
Probaj se čim več družiti z prijatelji, jim čim več zaupati, delati stvari ki te veselijo, v trenutkih ko bi najraje zbežala pa se vleži na posteljo, naštimaj tvojo najljubšo pesem in vse ignoriraj. Ko boš pripravljena pa se le pojdi pogovorit, ampak še še vedno brani. Vem da je dela čisto preveč, tudi sama hodim v glasbeno šolo, ampak probaj delo opraviti čim prej, nato pa boš lahko uživala. Aja, če nimaš prijateljev jih najdi, probaj se družiti s komar koli iz razreda in z njim delati čim bolj zabavne stvari, pokaži tvojo dobro plat in če je kdo ne bo začutil, ga pusti in se probaj družiti z kom drugim. Še vedno pa imaš tu na Pilu veliko ljudi, ki ti bodo vedno priskočili na pomoč.
L. P.
Rada pomagam


L. P.
Rada pomagam
NE NAREDIT SAMOMORA!!!!
KOT DRUGO!!!!!!
NE NARDIT SAMOMORA!!!!!
VEM KAKO JE, LANI SE JE NA NAŠLI ŠOLI UBIL DEVETOŠOLEC, VSI SMO CEL TEDEN SAMO JOKALI,, UČITELJICE SO VSAK DAN HODLE KROPIT, VSI BODO TO IZVEDELI SLEJ KOT PREJ, IN VERJEMI, NE BOŠ MORALA DOLGO ZDRŽATI. ZATO TI SVETUJEM, DA SE POSVETUJEŠ S STARŠI, SVETOVALNO DELAVKO ALI PSIHOLGINJO. NUJNO!!!!!!!!!!
Jaz sem tudi mislila, da je moje življenje bedno, ampak po nekaj časa, sploh več nisem razmišljala o tem.
NE NAREDI SAMOMORA!

In pa kot prvo - NE NAREDIT SAMOMORA!!!
Tega si ne želiš. Pred tabo je še veliko let. Glede rezanja - strinjam se z April. Poskusi si kaj narisati na kožo.
Zvečer poglej kakšen film, risanko... karkoli ti je všeč. Lahko rišeš, poješ, plešeš... samo nekako se zamoti z nečim kar imaš rada.
Upam da sem pomagala
HP fan

Mogoče bi mi zaupala tvoj Snapchat, Teams, Viber, Discord....
če si želiš pogovor mi povej kje te lahko kontaktiram oz. pomagam:wink:
Mislim, da boš po pogovoru veliko bolje saj sem pomagala že veliko ljudem pred samomorom in sedaj jih kdaj pa kdaj vidim in so srečni ter uspešni:blush:
Upam, da prideva v stik saj bi te res rada spoznala malo bolj podrobno in ti pomagala ter vsak človek si zasluži biti vesel v življenju:slight_smile:
Lep pozdrav:smiley:


Srčno upam, da ti bom s tem pomagala 🙂
Čim več sreče ti želim🙂

https://discord.gg/2CmarbMn
Moj odgovor:

Svetovalnica
Gaserji
Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.